Sialne kisline obstajajo tudi v številnih človeških telesnih tekočinah, vključno s slino, želodčnim sokom, serumom, urinom, solzami in človeškim mlekom (tabela 2). Prosto sialično kislino najdemo v urinu, zlasti pri bolnikih z boleznijo sialurijo, kjer se lahko v enem dnevu izloči do 7 g sialične kisline (Montreuil et al, 1968).
Od kod prihaja sialična kislina?
Sialne kisline so običajno del glikoproteinov, glikolipidov ali gangliozidov, kjer krasijo konec sladkornih verig na površini celic ali topnih beljakovin. Vendar pa so sialične kisline opazili tudi v zarodkih Drosophila in drugih žuželk. Na splošno se zdi, da rastline ne vsebujejo ali ne prikazujejo sialične kisline.
Kaj vsebuje sialično kislino?
Prehranski viri, ki so bogati z Neu5Gc, vključujejo rdeče meso, kot so govedina, svinjina, jagnjetina, in v veliko manjši meri izdelki iz kravjega mleka. Pomembno je omeniti dejstvo, da rastline in perutnina ne vsebujejo Neu5Gc in da vzorci rib, ki so jih do sedaj preučevali, vsebujejo majhne količine v sledovih (58, 60).
Kaj je namen sialične kisline?
Sialne kisline (Sias) so sladkorji z devetimi ogljikovimi atomi, ki so običajno prisotni kot končni ostanki glikoproteinov in glikolipidov na površini celice ali se izločajo. Imajo pomembne vloge v celični komunikaciji in tudi pri okužbi in preživetju patogenov.
Kaj je biologija sialične kisline?
Sialne kisline ali N-acetilnevraminske kisline (Neu5Ac) so raznolika skupina 9-ogljikaKarboksilirani monosaharidi, sintetizirani pri živalih, prisotni na najbolj zunanjem koncu N-povezanih in O-povezanih ogljikovih hidratnih verig ter v glikokonjugatih, povezanih z lipidi (sl. 1, 1–6), v rastlinah pa jih primanjkuje..
