Iz starodavne misli je Avguštin podedoval idejo, da je filozofija »ljubezen do modrosti« (Confessiones 3.8; De civitate dei 8.1), torej poskus iskanja sreče oz. kot so se poznoantični misleci, tako poganski kot krščanski, radi izrazili, odrešitev – z iskanjem vpogleda v pravo naravo stvari in življenjem …
Kakšna je Avguštinova filozofija o sebi?
Avgustinov občutek samega sebe je njegov odnos do Boga, tako v njegovem prepoznavanju Božje ljubezni kot v njegovem odzivu nanjo - dosežen s samopredstavo, nato samouresničitvijo. Avguštin je verjel, da človek ne more doseči notranjega miru, ne da bi našel božjo ljubezen.
Kakšen je avguštinski pogled?
avguštinska teodiceja trdi, da je Bog ustvaril svet ex nihilo (iz nič), vendar trdi, da Bog ni ustvaril zla in ni odgovoren za njegovo pojavljanje. Zlu se ne pripisuje obstoj samo po sebi, ampak je opisano kot pomanjkanje dobrega – pokvarjenost božjega dobrega stvarstva.
Kakšna je Avguštinova politična filozofija?
avgustinovo spočetje miru. Tako Avguštinov politični pogled na svet kot njegov pristop k vojni vključujeta njegovo pojmovanje miru. Po Avguštinu je Bog vse ljudi načrtoval tako, da živijo skupaj v »vezi miru«. Vendar padli človek živi v družbi kot po božanski volji ali v nasprotju z njo.
Po čem je Avguštin znan?
Avguštin jemorda najpomembnejši krščanski mislec posv. Pavlu. Klasično misel je prilagodil krščanskemu nauku in ustvaril močan teološki sistem trajnega vpliva. Oblikoval je tudi prakso biblične eksegeze in pomagal postaviti temelje za večino srednjeveške in sodobne krščanske misli.
