Asonance uporabljajo številni pesniki, raperji in pisci, da skozi zvok odražajo namen, temo in razpoloženje dela. Asonanca se lahko uporabi za zagotavljanje ritma in enotnosti vrstic. Naprednejša uporaba asonance uporablja ponavljanje samoglasnikov za priklic določenega občutka ali razpoloženja v pesmi.
Zakaj pesniki uporabljajo asonanco?
Glavna funkcija asonance v poeziji je ustvarjanje ritma. Vodi, katere zloge je treba poudariti. To ustvarjanje ritma ima učinek pretoka. Pomaga vstaviti niz besed v misli tistega, ki jih sliši – to je del tistega, zaradi česar so pregovori, kot je »ni kraja kot doma«, tako privlačni.
Kje uporabljamo asonanco?
Asonanca je, ko bližnje besede ponavljajo isti samoglasniški zvok. Asonanca je stilistična literarna tehnika, ki se uporablja za poudarek ali za bolj prijeten stavek za uho. Uporablja se v vsakdanjem jeziku, poeziji in literaturi. Za tvorbo asonance potrebujemo dve ali več besed, ki poudarjata isti samoglasniški zvok.
Kaj pomeni asonanca v poeziji?
Ponavljanje samoglasnikov brez ponavljajočih se soglasnikov; včasih imenovana samoglasniška rima.
Katerih je 5 primerov asonance?
Primeri asonance:
- Luč ognja je pogled. (…
- Počasi pojdite čez cesto. (…
- Peter Piper je nabral kos vložene paprike (ponovitev kratkega e in dolgega izvoki)
- Sally prodaja morske školjke ob morski obali (ponovitev kratkih zvokov e in dolgih e)
- Kakor koli se trudim, zmaj ni poletel. (
