Človeštvo izvaja altruistična, častna in krepostna dejanja, ne zaradi drugega ali zaradi moralnega kodeksa, temveč zato, da bi povečala dobro počutje samega sebe. V sodobni filozofiji je Jeremy Bentham trdil, tako kot Epicurus, da človeško vedenje ureja potreba po povečanju užitka in zmanjšanju bolečine.
Ali smo ljudje altruistični?
Ljudje so na splošno zelo kooperativni in pogosto impresivno altruistični, hitreje kot katera koli druga živalska vrsta pomagajo tujcem v stiski. … Zadružna vzreja ni edinstvena za ljudi.
Ali smo ljudje bolj altruistični ali egoistični?
Po modeliranju različnih strategij in rezultatov so raziskovalci ugotovili, da je biti sebičen bolj ugodno kot sodelovanje. … Zdi se, da človeška narava podpira tako prosocialne kot sebične lastnosti. Genetske študije so naredile nekaj napredka pri odkrivanju njihovih bioloških korenin.
Je človeška narava sebična ali altruistična?
Prijaznost in sodelovanje sta za ljudi bolj naravna kot sebičnost. V naši kulturi že dolgo obstaja splošna predpostavka, da je »človeška narava« v bistvu negativna. Ljudje so – tako se je domnevalo – močno nagnjeni k lastnostim, kot so sebičnost, dominacija in bojevanje.
Zakaj so ljudje tako sebični?
Že dolgo obstaja splošna domneva, da so človeška bitja v bistvu sebična. Očitno smoneusmiljeni, z močnimi impulzi, da med seboj tekmujejo za vire ter kopičijo moč in posest. Če smo prijazni drug do drugega, je to običajno zato, ker imamo skrite motive.
