Marazmični kwashiorkor povzroča akutno ali kronično pomanjkanje beljakovin beljakovinsko pomanjkanje Beljakovinsko-energijska podhranjenost (PEM), včasih imenovana beljakovinsko-energetska podhranjenost (PEU), je oblika podhranjenosti, ki je opredeljena kot vrsto stanj, ki izhajajo iz naključnega pomanjkanja prehranskih beljakovin in/ali energije (kalorij) v različnih razmerjih. Stanje ima blago, zmerno in hudo stopnjo. https://en.wikipedia.org › wiki
Beljakovinsko-energijska podhranjenost - Wikipedia
in kronični energijski pomanjkanje, za katerega so značilni edem, izguba, zaostajanje v rasti in blaga hepatomegalija. Razlika med kwashiorkorjem in marazmusnim marazmom Marazmus je oblika hude podhranjenosti, za katero je značilno pomanjkanje energije. … Beseda "marazmus" izvira iz grškega μαρασμός marasmos ("veneti"). https://en.wikipedia.org › wiki › Marasmus
Marazmus - Wikipedia
je pogosto zamegljeno in veliko otrok ima značilnosti obeh stanj.
Je marazmus akuten ali kroničen?
Marazmus je najpogosteje povezan z akutnimi okužbami (npr. gastroenteritis, bolezni dihal, ošpice), kroničnimi boleznimi (npr. tuberkuloza, okužba z virusom HIV) ali drastičnimi naravnimi ali umetnimi stanji (npr. poplave, suše, državljanska vojna).
Ali je kwashiorkor kronična bolezen?
Značilnosti kronične podhranjenosti vključujejo upočasnjeno rast, duševno apatijo,zaostajanje v razvoju in slabo pridobivanje telesne teže. Akutna malnutacija se kaže v dveh glavnih oblikah: marazumi (najpogostejša oblika) in kwashiorkor, čeprav se stanje nekaterih bolnikov lahko kaže kot kombinacija obeh oblik (marazmični kwashiorkor).
Ali je kwashiorkor akutna ali kronična podhranjenost?
Huda akutna podhranjenost je nadalje razdeljena v dve glavni kategoriji: marazmus in kwashiorkor. Za kronično podhranjenost, imenovano tudi zaostajanje v rasti, je značilna linearna rast (dolžina/višina) pod povprečjem starosti. Kwashiorkor je huda manifestacija beljakovinsko-energijske podhranjenosti.
Kaj povzroča motnjo, imenovano kwashiorkor?
Glavni vzrok kwashiorkorja je nezadostno uživanje beljakovin ali drugih bistvenih vitaminov in mineralov. Najpogostejša je v državah v razvoju z omejeno oskrbo s hrano, slabo higieno in pomanjkanjem izobraževanja o pomembnosti zagotavljanja ustrezne prehrane dojenčkom in otrokom.
