Peonaža, imenovana tudi dolžniško suženjstvo ali dolžniško suženjstvo, je sistem, kjer delodajalec prisili delavca, da odplača dolg z delom. Pravno je bil peonage prepovedan s strani kongresa leta 1867. … Delavci pogosto niso mogli odplačati dolga in so se znašli v neprekinjenem ciklu dela brez plačila.
Kakšen je bil rezultat primerov peonage?
Po peonage primerih je na stotine tisoč Afroameričanov lahko izboljšalo svoje socialne in gospodarske možnosti z zamenjavo delodajalca ali preselitvijo na sever, kjer je kljub temu razširjen rasizem – možnosti za temnopolte delavce so bile pogosto boljše kot na jugu.
Kaj je storil antipeonage act?
Zakon o ukinitvi peonage iz leta 1867 je bil zakon, ki ga je ameriški kongres sprejel 2. marca 1867, s katerim je ukinil peonažo na ozemlju Nove Mehike in drugod po Združenih državah. … Peonažo opredeljuje kot "prostovoljno ali neprostovoljno služenje ali delo katere koli osebe … pri likvidaciji katerega koli dolga ali obveznosti."
Kako se peonage razlikuje od kaznjenskega lizinga?
Glavna razlika med predvojnim suženjstvom in zakupom zapornikov je bila v tem, da so bili pri slednjem delavci le začasna last svojih »gospodar«. Po eni strani je to pomenilo, da bi jih po poplačilu kazni morda izpustili na prostost.
Kaj je povzročilo peonage?
Peonaža, oblika prisilnega suženjstva, izvorki jih zasledimo vse do španskega osvajanja Mehike, ko so osvajalci uspeli prisiliti revne, zlasti Indijance, da delajo za španske sadilce in upravljavce rudnikov.
