V katolištvu je menih član verskega reda, ki živi skupno življenje v samostanu, opatiji ali v prioratu pod samostanskim pravilom življenja (npr. Pravilo svetega Benedikta). Sveti Benedikt Nurški (480-543 ali 547 n.št.) velja za ustanovitelja zahodnega meništva.
Kdo so bili menihi v zgodovini?
Samostan je bil zgradba ali zgradbe, kjer so ljudje živeli in častili ter posvečali svoj čas in življenje Bogu. Ljudje,, ki so živeli v samostanu, so se imenovali menihi. Samostan je bil samostojen, kar pomeni, da je vse, kar so menihi potrebovali, zagotovila samostanska skupnost.
Kaj so počeli menihi?
Menihi in redovnice so večino svojega časa preživeli v molitvi meditirajo in opravljali naloge, kot so priprava zdravil ali šivanje, poučevanje, pisanje in branje. … Urnik so kmalu začeli uporabljati menihi po vsej Evropi. Svoje delo, vključno z urnikom, so opravljali v samostanu. Nekatera njihova dela so se imenovala Cloister.
Kdo se imenujejo menihi?
Menih, človek, ki se loči od družbe in živi bodisi sam (puščavnik ali ankorit) bodisi v organizirani skupnosti, da bi se polno posvetil verskemu življenju. Glej samostanstvo. Menihi.
Kdo so bili menihi in kaj bi počeli?
Menihi in redovnice naj bi živeli izolirani od sveta, da bi se približali Bogu. Menihi so služili cerkvi s prepisovanjem rokopisov, ustvarjanjem umetnosti, izobraževanjem ljudi,in delajo kot misijonarji. Samostani so bili še posebej privlačni za ženske. To je bil edini kraj, kjer so prejeli kakršno koli izobraževanje ali moč.
